Hajro Rizvić, predsednik NK Svoboda Ljubljana in OŠ Olimpija Ljubljana je za našo spletno stran podal obširen intervju, kjer smo se dotaknili raznoraznih tem od članske ekipe, do razvoja nogometne šole, obnove igrišč in finančnega stanja kluba. Zaobjeli smo vse večje spremembe, ki so se zgodile v prvih 100-ih dneh vodenja, kot tudi pogled v prihodnost.
Ocena stanja po prvih 100-ih dneh vodenja NK Svobode?
Ocena stanja je taka, da smo tam, kjer smo pričakovali da bomo. Naredili smo analizo, vse teče po planu.
Kje vidite klub čez 5 let?
Cilj je, da postanemo ena najboljših nogometnih šol/akademij v Ljubljani in Sloveniji. Kar se tiče članskega moštva, pa bi mladi fantje, ki sedaj igrajo v prvem moštvu lahko bili liderji te ekipe v prvi ligi. Ob tem pa si želimo, da vsaj 50% igralcev članskega moštva pride iz naše akademije. Želja je, da bi čez 5 let, za moj 50. rojstni dan igrali evropsko tekmo.
Omenili ste najboljšo šolo v Ljubljani in širše, kaj točno to pomeni?
To pomeni, da si kot prvo med najbolj številčnimi v mestu. Ko dobiš številčnost, potem začneš z nivojskim delom in s tem dobiš kvaliteto. To je proces, ki traja od 4 do 5 let. Ko enkrat začneš kvalitetno selekcionirati, potem lahko dobiš vrhunske igralce, tako v mlajših selekcijah, kot za člansko moštvo.
Število otrok v klubu je že sedaj precej veliko. Kakšne so kapacitete kluba?
Številčnost vsak dan raste. Še danes ne vemo čisto točno število otrok, ker so vsak dan novi vpisi, kar smo tudi pričakovali. Ob sklenitvi partnerstva z OŠ Olimpija na začetku julija, smo imeli malo manjše število otrok kot smo pričakovali. Če naredimo hitro oceno, je v klubu od U8 do U15 približno 200 otrok, plus v akademiji (U15, U17, U19) približno 60, kar nanese 260. Nikoli pa ne pozabljamo na naš nogometni vrtec v ŠC Jama, ki šteje 40 otrok. Če povzamemo, smo skupaj na 300 nogometaših, plus članska ekipa. Kapacitete so take, da lahko v starostnih skupinah U8-U15 dodamo 100 otrok. Igrišč imamo več kot preveč, stroka je tudi pripravljena na širitev, če pride do res velikega porasta, pa bomo pripeljali nove trenerje. Če se to zgodi smo najbolj številčna šola v Ljubljani in potem bo tudi kvaliteta šla zelo hitro navzgor.
Prenove se dogajajo na vseh nivojih kluba, tudi na infrastrukturi.
Trenutno smo v fazi rekonstrukcije objektov, kateri so v lasti Športa Ljubljana. Po dogovoru, da bomo mi dolgoročno na tem naslovu, smo začeli z adaptacijo prostorov, ki so bili do včeraj neuporabni. Do danes smo eno garderobo že uredili, v planu imamo prenovo še ene in nekaj spremljajočih prostorov. Tukaj se lahko navežem na prejšnje vprašanje o kapaciteti, imamo dovolj garderob in prostorov. V fazi rekonstrukcije sta tudi dva igrišča, od katerih bosta sedaj lahko oba tekmovalna, prej je bil samo en. S pomočjo Športa Ljubljane smo dobili namakalne sisteme za oba pomožna igrišča in posadili novo travo. Spomladi bomo imeli tri igrišča na najvišjem nivoju.
Govora je tudi o prenovi tribune.
Stvar je taka. V planu je prenova stadiona ŽAK in v času del na tem objektu bi ekipa Brava domovala v našem športnem parku. Tako, da bi se na našem stadionu zgradila pokrita tribuna s kapaciteto 1.500 gledalcev plus garderobe in spremljajoči objekti, kar bi omogočilo igranje tekem prve lige. Kdaj se bo to zgodilo ne vem, to je v domeni MOL-a, načrti so pripravljeni, investicija je vredna 26 milijonov evrov. Sicer je delovanje dveh klubov na istem naslovu malo moteče, ampak se je potrebno prilagoditi, ker vsi delujemo za ljubljanski nogomet. Konec koncev je Bravo prvoligaš, mi imamo poleg svojo mlado ekipo in vsi lahko potegnemo nekaj pozitivnega iz tega.
Kako ocenjujete sodelovanje z MOL-om in zavodom Šport Ljubljana?
Od samega prevzema kluba imamo zelo dobre odnose. Tudi mi z vlaganjem svojih financ, kot je sedaj obnova garderob, delamo za dobro vseh subjektov. Tako, da lahko rečem, da imamo dobre odnose s Športom Ljubljana in MOL-om.
Kakšno je finančno stanje kluba in kako se planirate financirati v prihodnosti?
Klub je trenutno na zdravih finančnih temeljih. Od MOL-a dobivamo subvencijo za dva trenerja, ki delujeta v selekcijah U15-U19. Sledeči vir prihodkov so vadnine. Vse kar je nad tem je na vodstvu, da pridobijo ta sredstva oziroma, če povem po domače samo na meni. V prihodnosti si želimo, da nam nekdo še pomaga v obliki sponzorstva, vsi so dobrodošli. Trenutno pa je samo ena finančna pot, to je iz mojih virov.
Poleg finančne pomoči opravljate še dve funkciji v klubu in sicer predsednik ter športni direktor. Kako vam znese?
Mogoče sta premalo dve funkciji (smeh). Po potrebi sem v zadnjih dveh mesecih bil tudi ekonom. Nekaj nas je opravljalo delo deklice za vse, ampak nam niti enega trenutka ni žal, saj delamo dolgoročno. Če smo vsi ena delovna ekipa, to velja za ekonoma, hišnika, glavnega trenerja pa do mene, smo vsi enakovredni. Ko se imamo lepo se imamo lepo skupaj, če bo jutri slabo, se bomo dali skupaj in kot ekipa naredili vse, da bo bolje. Funkcije so samo na papirju, tukaj smo, da si pomagamo in sodelujemo. Kdor ne more tako razmišljati, ne bo mogel biti v našem sistemu.
Če se malo vrnemo na mladinski pogon. Selekcije do U15 tekmujeta v dveh ekipah – NK Svoboda Ljubljana in OŠ Olimpija Ljubljana. Kako zahtevna je organizacija zaradi tega?
Tekmujemo pod dvema imenoma NK Svoboda in Odprta Šola Olimpija Ljubljana, skrajšano OŠ Olimpija Ljubljana, kjer je bila organizacija postavljena že 10 let nazaj. S partnerstvom teh dveh subjektov ohranjamo oba kluba skupaj. Otroci nimajo nobenih težav, oni uživajo. Tekmujemo pod dvema različnima imenoma. To nista dva različna kluba, ker smo povezani, ‘živimo’ pod isto streho. Poslanstvo je isto, da otroci dobro trenirajo, da veseli prihajajo na trening, da se kvalitetno dela in normalno, da ima vsak otrok za vikend svojo tekmo. Želimo si čim prej priti v najvišji rang tekmovanj MNZ z obema kluboma. NK Svoboda in OŠ Olimpija lahko igrata v isti ligi in to je tudi naš cilj. Tu ne gre za delitev, ampak se samo za namen tekme obleče drugačen dres. Še zmeraj pa je samo ena streha, pod katero smo mi vsi skupaj.
Ali to pomeni, da lahko en otrok igra za oba kluba hkrati?
Ne. Uradnih tekem pod MNZ okriljem, ne more otrok igrati za oba kluba. Lahko igra samo za tistega, za katerega je registriran. Na vsake pol leta potekajo prestopni roki, kjer se lahko otroci ‘preregistrirajo’. To ni delitev po kvaliteti, ampak samo za registracijo MNZ tekem. Kar se tiče neformalnih turnirjev, mednarodnih ter domačih in prijateljskih tekem, takrat pa ni nobenih ovir, da isti otrok igra tekme za oba kluba.
Ko govorimo o otrocih, govorimo tudi o starših. Kako pomembna je vloga starša pri razvoju nogometaša?
Meni osebno in v vsakem takem projektu so najbolj pomembni otroci. Da so otroci v klubu, so pa pomembni tudi njihovi starši. Tako, da moramo to vzeti skupaj, pomembni so in otroci in starši. Pravilno je potrebno postopati v komunikaciji s starši, saj ima vsak od njih svoje poglede in želje ter mogoče trenutne emocije na bodisi trening, bodisi tekmo in se včasih gleda enostransko. Pomembno je to združiti na eno pot, da se pravilno komunicira, potem je to v redu. Otroci so zelo pomembni, brez njih ni kluba. Brez staršev in njihove podpore ni nadaljnjih korakov. Konec koncev starši plačujejo vadnino za svojega otoka in na to lahko gledamo z dveh strani – aha, jaz plačujem vadnino, vi imate nekaj od tega. To ni res. Starši plačujejo vadnino zato, da otrok trenira nek šport, v našem primeru nogomet. S tem ima možnost napredka, da se nauči nekih vrednot. Ko potegnemo črto ima otrok 4x na teden trening plus tekmo in to delimo z bruto zneski vadnin, so to smešni zneski za uro in pol varstva. Nekateri rečejo moj otrok pa ne bo v varstvu. To ni samo varstvo, mi moramo za male podpore v zneskih delati vrhunsko, biti varstvo, biti pedagog in ga še učiti nogomet, to pa je zelo težko.
Treniranje nogometa ne pomeni samo teren in žogo. Kakšen pomen dajete na druge segmente?
Že od samega prihoda otroka v klub jih učimo trikotnika – dom, šola, nogomet. Iz tega trikotnika ne sme otrok nikoli izstopiti. Če otrok ni v šoli, ni nogometa. Brez doma ne sme nikoli ostati, to je glavni del. Ko je doma, v šoli in na terenu vse v redu, smo vsi srečni. Če otrok doma ne uboga, ga je možno preko nogometa, preko trenerjev vrniti v neko poslušnost. S sodelovanjem staršev, trenerja in kluba lahko otroku veliko pomagamo in to sodelovanje mora biti obojestransko. Iz tega trikotnika potem nastajajo učilnice/predavanja, ker samo brcanje žoge že dolgo ne pije vode. Prvo je potrebno otroka naučiti teorijo, potem prakso in to ponavljaš, ponavljaš dokler ne dobiš avtomatizem. Ravno to je manjkalo našem članskem moštvu, ker se zadnjih 5, 6, 7 let noben z njimi ni ukvarjal v učilnici. Podhranjeni so v nogometnem razmišljanju, v taktiki, v branju igre, kot tudi, da so podhranjeni v osnovnem tehničnem znanju. Vodilo vseh naprednih nogometnih šol je, da delo ni samo teren, ampak tudi učilnica, veliko, veliko učilnice.
Preidimo na člansko moštvo. Nekaj igralcev je prišlo pred kratkim, ekipa je v celoti formirana iz ničle na začetku sezone. Kaj bi povedali, če naredimo pregled moštva?
Ekipa je kompletno prenovljena. Noben lider iz prejšnje sezone ni ostal, priključilo se je samo 6, 7 nogometašev, ki so prišli iz mladinske ekipe Svobode. 12. 7., prvi trening, nismo poznali imen, nismo vedeli, kdo bo prišel čez vrata. Pripravljena je bila tabela – ime, priimek, datum rojstva, pozicija, s tem smo začeli delati selekcijo za našo prvo ekipo. Cilj je bil mladi fantje, brez iztrošenih starih nogometašev. Zelo smo zadovoljni, da smo uspešno dobili širok kader, kvaliteta še pride. V štirih kolih smo zbrali štiri točke, ampak točke niso pomembne, naš cilje je ostati v tretji ligi. Ampak tukaj je veliko bogastva, bogastvo je, da smo vse štiri tekme odigrali v drugačni postavi. Prvo tekmo je začelo 11 fantov, naslednjo pa so že 3-4 manjkali zaradi poškodb ali korone. Bogastvo je, da smo mislili, da nimamo rotacije, pa jo imamo, imamo širino. Tudi, če ni kapetana, smo tekmo odigrali dobro. Noben nasprotnik nas ni nadigral. Mogoče nam mladost, neizkušenost, in taktična nepodkovanost niso dali kakšne točke več. Ampak to je fokus za naprej. Zadovoljni smo s tem, kar smo prikazali v štirih tekmah. Nekaj trenerjev je zbolelo s korono tako, da tukaj malo krpamo luknje. Ampak na tem nivoju kot je 3. liga, ne rabi bit vsak trening na nivoju prve lige.
Kje ima klub še prostor za napredek?
Prostor za napredek je v tem, da se naš klub, naša zgodba, vse kar delamo razvije tudi na regijo. Ko se razvije na regijo, se pravi na republike bivše države, bomo zanimivi tudi za Italijo, Avstrijo in druge Evropske države.
